Irski pisatelj Joseph Sheridan LeFanu (1814–1873) velja za mojstra srhljivih zgodb in s Carmillo tudi za enega izmed začetnikov vampirskega romana.
Zgodba o mrtvi grofici, ki se hrani s krvjo zalih mladenk, je bila napisana še pred Stokerjevo Draculo in bila v dvajsetem stoletju tudi večkrat uporabljena kot predloga za filmske ekranizacije. Zgodba je prvoosebna pripoved mlade grofične Laure, uvedena s prologom »urednika«, značilnim za tovrstno literaturo, ki naj bi deloval kot potrdilo avtentičnosti objavljenega “rokopisa”. Laura se spoprijatelji z mlado in privlačno Carmillo, s katero postaneta nerazdružljivi prijateljici, tako dobri, da njuno prijateljstvo tu in tam že prehaja na področje erotičnega. Vendar pa ima Carmilla tudi drugo plat, zaradi katere je nevarna vsem okoli sebe, tudi nežni in naivni Lauri.
